Dolenjske jedi Matevž Pretlačena mešanica kuhanega krompirja in fižola, pogosto zabeljena z maščobo ali ocvirki. Jedli so ga s kislim zeljem ali repo, ob praznikih tudi z mesom. Pravzaprav nasitna kmečka hrana. Ajdovi žganci Jed iz ajdove moke in vode, zabeljena z ocvirki ali postrežena z mlekom, kislim zeljem oziroma obaro. Ni izključno dolenjska, je […]
!! Pomembno !! Izraza narodna noša in kmečka noša nista povsem sopomenska. Kmečka noša je oblačenje dejanskih ljudi določenega kraja, časa, spola, starosti, premoženja in priložnosti. Narodna noša je pogosto poznejši, reprezentativen ali folklorni kostum, ki je nekatere starejše sestavine izbral in poenotil. Dolenjska kmečka noša Oblačenje je bilo zaradi velikega ozemlja in stikov s
NARODNA/KMEČKA NOŠA Read More »
DOLENJSKO Dolenjsko narečje je eno najbolj razširjenih, prepoznavnih in melodičnih slovenskih narečij. V ožji Dolenjski sta osrednja dolenjsko narečje in vzhodnodolenjsko podnarečje. Na širšem zgodovinskem območju so še kostelsko narečje, mešani kočevski govori in belokranjski narečji. Za dolenjske govore je značilen poseben razvoj samoglasnikov in naglasov; slušno jih pogosto prepoznamo po širokih samoglasnikih in krajevno različnih
Kulturna dediščina Dolenjske in Bele krajine je izjemno bogat preplet bogate zgodovine, slikovite pokrajine in edinstvenih tradicij. 🏛️ Snovna kulturna dediščina Snovna dediščina obsega arheološka najdišča, gradove, sakralne objekte, tradicionalno podeželsko arhitekturo in muzejske predmete. Grad Otočec (Dolenjska) – spomenik državnega pomena (EŠD: 505); razglašen kot kulturni spomenik in je edini ohranjeni vodni grad v
NESNOVNA IN SNOVNA KULTURNA DEDIŠČINA Read More »
Dolenjska diatonična harmonika oziroma frajtonarica – danes najbolj prepoznavna, vendar zgodovinsko razmeroma mlado ljudsko glasbilo, violinske oziroma godčevske zasedbe – violina je vodila melodijo, spremljali so jo druga godala ali bas, klarinet – razširjen v vaških godčevskih sestavih, citre – hišno in ljudsko glasbilo, zlasti v 19. in 20. stoletju, ustna harmonika in preprosta doma
Dolenjska Trgatev in delo v zidanici Trgatev je združila sorodnike in sosede. Grozdje so ročno obrali, ga nosili v brentah, stiskali in mošt shranili v klet. Delo je spremljala skupna malica, petje in druženje. Zidanica ni bila le gospodarsko poslopje, temveč pomemben družabni prostor dolenjskega vinorodnega sveta. Martinovanje Okoli 11. novembra so praznovali spremembo mošta
Božidar Jakac Slikar, risar, grafik. Rodil se je 16. julija 1899 v Novem mestu. Po prvi svetovni vojni je Jakac študiral v Pragi. Postal je eden izmed nosilcev novomeške pomladi, naprednega književno-likovnega gibanja. Uvrščamo ga tudi med pionirje slovenskega filma, saj je v črnobeli tehniki posnel več dokumentarnih vedut Novega mesta in postal s tem
ZGODOVINSKE OSEBNOSTI Read More »
KMETIČ NA SVETU VESELO ŽIVI Kmetič na svetu veselo živi. Na polje gre orati gre svoje žito sejati. Korajžno, veselo na svetu živi. Fantič veselo na svetu živi. Kosico si nabrusi, na travci jo poskusi. Korajžno, veselo na svetu živi. Dekle veselo na svetu živi. Srpiček si nabrusi, na njiv’ci ga poskusi. Korajžno, veselo na
Dolenjska Lončarstvo Iz lokalne gline so izdelovali lonce, sklede, vrče, pekače in drugo posodje. Posebej pomembno je ribniško lončarsko območje, če uredništvo Ribniško uvršča v obravnavani obseg Dolenjske. Suha roba Ribniško-kočevsko območje slovi po izdelkih iz lesa. Suhorobarstvo je obsegalo obodarstvo, rešetarstvo, podnarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo, orodjarstvo, žličarstvo, posodarstvo in pletarstvo. Krošnjarji so izdelke raznašali
