Prvi sad njihovega dela je bila slikanica Ajdovski kevder. Branka Urbanija je v spremni besedi zapisala: »Nastala je z namenom okrepiti slovensko in lokalno identiteto, saj se zavedamo, da so naše korenine močne in davne, da je narod, ki čuti, ceni in gradi svojo identiteto močan in nepremagljiv.«

Pri nastajanju slikanice so sodelovali vsi člani krožka. Je del resnične zgodovine Trzina, Dobena in Loke pri Mengšu. »Ustvarjalci zgodbe smo želeli obuditi spomin na stare obrti, imena in znamenitosti. Poudariti smo želeli dvojino, ki je posebnost slovenskega jezika, hkrati pa smo mislili tudi na otroke z motnjo branja in pisanja – dislekcijo (črki B – D). Naša ideja je, da bi otroci podoživeli zgodbo Jere in Urha, zato smo del knjige pustili nepobarvan, da lahko vsak otrok s svojo kreativnostjo in domišljijo pobarva glavne junake in okolico,« je v uvodu v knjigo zapisala Branka Urbanija.

In kaj sta iskala Jera in Urh? Znamenito »trzinsko skirco«, kamnito sekiro iz mlajše kamene dobe, ki je nekega dne ni bilo več na Jefačnikovi domačiji. Nazadnje sta jo našla v jami, ki ji domačini pravijo Ajdovski kevder na hribu Onger nad Trzinom, kjer je bilo gradišče in so arheologi že marsikaj našli, bodo pa še raziskovali. Jera in Urh sta pri iskanju »skirce« obhodila vse pomembne domačine, je bil to pravi zgodovinsko-etnološki pohod po prvotnem Trzinu, Dobenu in Loki.

Zgodbo je zapisala Urška Tavčar, ilustracije pa sta prispevala Rok Vojska in Dragica Kosterov, tudi člana krožkaETNO-FLETNO. Dragica je naslikala tudi ogroženi roži žerjavček ali močvirski tulipan in okroglolistno rosiko, zavarovano domorodno mesodejo rastlino, ki raste na območju Dobena. Oba ilustratorja sta upodobila tudi rokovnjače, ki so bili nekdaj strah in trepet trgovcev in vseh na poti iz Črnuč v Trzin in dalje v Mengeš ali Domžale.

(napisal: Jožef Pavlič)