!! Pomembno !!
Izraza narodna noša in kmečka noša nista povsem sopomenska. Kmečka noša je oblačenje dejanskih ljudi določenega kraja, časa, spola, starosti, premoženja in priložnosti. Narodna noša je pogosto poznejši, reprezentativen ali folklorni kostum, ki je nekatere starejše sestavine izbral in poenotil.
Dolenjska kmečka noša
Oblačenje je bilo zaradi velikega ozemlja in stikov s sosednjimi pokrajinami zelo raznoliko. Razlikovalo se je med okolico Novega mesta, Trebnjega, Mirnske doline, Suhe krajine, Posavjem ter kočevsko-ribniškim območjem.
Obleka je tudi povedala, ali je človek pri delu ali na prazniku, ali je mlad ali poročen in kako premožna je njegova družina. Za praznike so ženske oblekle dolgo krilo z životcem, belo srajco, predpasnik in pokrivalo, moški pa srajco, telovnik, hlače, suknjič in klobuk. Blago so sprva večinoma izdelovali doma, pozneje pa so kupovali tudi industrijsko blago.
Ženska praznična obleka:
- dolga, praviloma temnejša volnena ali polvolnena krila, pogosto z životcem,
- bela platnena srajca oziroma rokavci,
- predpasnik, pri prazničnih različicah iz boljšega in lahko vzorčastega blaga,
- ruta čez ramena ali pokrivalo; poročene ženske so uporabljale različne oblike peč in rut,
- nogavice in usnjeni čevlji,
- pri premožnejših ženskah nakit, okrasni trakovi in boljše kupljeno blago.
Moška praznična obleka
- bela platnena srajca,
- telovnik oziroma lajbič,
- hlače iz platna ali sukna, odvisno od časa, letnega časa in premoženja,
- suknjič ali daljše vrhnje oblačilo,
- klobuk,
- usnjeni čevlji ali škornji.
Kmečka noša Bele krajine
Belokranjska noša je na prvi pogled skoraj vsa bela. Nekoč so ljudje doma sejali lan, ga obdelali, spredli v nit in stkali v platno. Iz njega so sešili srajce, hlače, krila in pokrivala. Moški so nosili dolgo srajco in široke bele hlače, ženske pa dolgo belo obleko s predpasnikom in pečo. Rdeči trakovi, pasovi, vezenine in nakit so belino praznično poživili.
Kot rečeno, belokranjsko oblačenje je najbolj prepoznavno po belem domačem lanenem platnu, vendar je treba medsebojno ločevati metliško, črnomaljsko in poljansko območje. (Današnje folklorne skupine pogosto nosijo rekonstruirane in deloma stilizirane kostume.)
Moška obleka 19. stoletja
- dolga bela lanena srajca, imenovana tudi robača,
- bele platnene hlače oziroma bregeše,
- širok usnjen pas, lahko okrašen z vtisnjenimi geometrijskimi vzorci,
- širokokrajen črn klobuk,
- ob praznikih rdeča ovratna rutica in zelenje na klobuku,
- nizki temni usnjeni čevlji; starejše in revnejše različice so poznale tudi opanke.
Ženska obleka
- bela platnena srajca in dolgo belo nagubano krilo oziroma oblačilo iz domačega platna,
- predpasnik,
- pri nekaterih mlajših ali prazničnih različicah telovnik oziroma lajbelc,
- bela peča ali ruta za poročene ženske,
- tkani pasovi, trakovi, vezenina in nakit kot barvni poudarki,
- nogavice in temni čevlji.
