Značilne gorenjske jedi: Sir “trnič”, Jurjeva kapa, dražgoški kruhek, loška smojka, kranjska klobasa, ajdovi krapi, kocovi rateški krapi, blejska kremna rezina, bohinjski mohant, danka ali želodec s kašo, ajdovi in koruzni žganci, tržiška bržola, govnač in gobe z ajdovo kašo. Vir: https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070101/C/301019894/znacilne-gorenjske-jedi
Slovenska narodna noša naj bi bila slavnostno oblačilo najpreprostejših ljudi, ki se je uveljavila pred približno 250-imi leti. Različni etnologi, npr. Knific pravi, da je nastala iz potrebe po izražanju narodne pripadnosti; Baš pravi, da gre za kmečko praznično oblačilo, medtem ko je Marija Makarovič v prejšnjem stoletju zapisala, da gre za nekakšno uniformo za
NARODNA/KMEČKA NOŠA Read More »
IZIDOR OVČICE PASEL Izidor ovčice pasel, lepo žvižgal, lepo pel, cingel cing cingel cingel cong, cingel cing cingel cingel cong, cingel cing cingel cingel cong, cingel cing cong. Ko ovčice je zapustil, stopil je v vojaški stan, cingel cing cingel cingel cong, cingel cing cingel cingel cong, cingel cing cingel cingel cong, cingel cing cong.
France Prešern France Prešeren se je rodil v Vrbi 3. decembra leta 1800 kmečki družini. V osnovni šoli je bil tako priden, da so ga zapisali v zlato knjigo. Po uspešno zaključenem študiju na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je delal kot odvetnik. V tem času je napisal večino svojih pesmi, pri pisanju katerih ga je pomembno
ZGODOVINSKE OSEBNOSTI Read More »
Gregorčki Star ljudski običaj na predvečer svetega Gregorja. Nekdaj so obrtniki, s spuščanjem lesenih ladjic z gorečimi svečkami po potokih, simbolično poslovili od zime in se veselili, da s prihodom pomladi pri delu ne bodo več potrebovali luči. Po ljudskem izročilu se na ta dan ‘ptički ženijo’, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci. Šega
Citre Cítre so ljudsko strunsko glasbilo iz družine brenkal, razširjeno predvsem v alpskih deželah. Imenujejo jih tudi klavir malega človeka. Imajo 30 do 45 strun, od tega 4 ali 5 melodijskih, ostale so spremljevalne. Na melodijske strune se igra s trzalico, na spremljevalne pa s prsti levice. Izvor ni jasen, dokazano pa je, da so že antična ljudstva igrala na instrumente, podobne današnjim citram.
NESNOVNA KULTURNA DEDIŠČINA Obsega živa znanja, veščine, nesnovne prakse in tradicije, ki se prenašajo iz roda v rod. Lectarstvo Izdelava malega kruhka je pomemben del rokodelske in kulinarične dediščine Škofjeloškega območja. Ohranjanje in razvoj uporabe malega kruhka sta pomembna za lokalno prebivalstvo ter razvoj kakovostne turistične in kulinarične ponudbe območja. Način izdelave in sestavine malega
NESNOVNA IN SNOVNA KULTURNA DEDIŠČINA Read More »
1. Kovaštvo Kovaštvo je bila ena najpomembnejših obrti na Slovenskem, pri kateri se kovine oblikujejo s segrevanjem, udarjanjem in stiskanjem. Znanje se je generacijsko prenašalo iz roda v rod, šele v 19. stoletju se je uveljavilo formalno šolanje. Pomembna kovaška središča na Slovenskem so bila Zreče, Ravne na Koroškem, Muta, Lovrenc na Pohorju, Batuje, Kropa,
Gorenjska narečna skupina velja za eno najbolj enotnih slovenskih narečij, največ razlik se pojavi med krajevnimi govori na njenem severu in jugu. Narečja: gorenjsko in selško. Podnarečja: vzhodnogorenjsko, poljansko-selško, bohinjsko, rateško in kranjskogorsko. Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Upper_Carniolan_dialect_group Lastnosti gorenjske narečne skupine: Značilen je monoftongičen (enoglasniški) sistem dolgih samoglasnikov. Soglasnik b je pred premorom in nekaterimi soglasniki prešel v f, vendar
