Citre
Cítre so ljudsko strunsko glasbilo iz družine brenkal, razširjeno predvsem v alpskih deželah. Imenujejo jih tudi klavir malega človeka. Imajo 30 do 45 strun, od tega 4 ali 5 melodijskih, ostale so spremljevalne. Na melodijske strune se igra s trzalico, na spremljevalne pa s prsti levice. Izvor ni jasen, dokazano pa je, da so že antična ljudstva igrala na instrumente, podobne današnjim citram.
Strokovnjaki pravijo, da so bile citre nekoč doma skoraj v vsaki hiši na Slovenskem. V prejšnjem stoletju so se ljudem zelo priljubile zaradi svojega zvoka, za popularnost pa so poskrbeli iznajdljivi evropski trgovci. V citrarskih šolah je največ priredb slovenskih ljudskih napevov in domoljubnih pesmi.
Mojster in pionir izdelovanja citer na slovenskem je Vinko Novak iz Bukovice pri Vodicah.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Citre
Vpis v snovno kulturno dediščino: NE
Harmonika
Harmonika je glasbilo, na katerega igramo s pritiskanjem na tipke in gumbe ter s stiskanjem in raztezanjem meha. S tipkovnico nadziramo ton in višino glasu. Spada med aerofone (zrakovna glasbila).
Sestavni deli harmonike so meh, melodijska omarica, basovska omarica, registri, jermeni.
Harmonike delimo na klavirske, diatonične in gumbne harmonike.
Inovator in eden od vodilnih evropskih konstruktorjev harmonik Valentin Zdravko Zupan, prihaja iz Mengša.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Harmonika
Vpis v snovno kulturno dediščino: NE
Vpis v nesnovno kulturno dediščino: DA (igranje na diatonično harmoniko – frajtonarico)
Piščal
Piščal je tradicionalni glasbeni instrument, ki je bil nekoč nepogrešljiv del vsakdanjega življenja pastirjev. Izdelana iz lesa, lubja ali trstike. ima preprosto, a elegantno obliko, ki omogoča ustvarjanje značilnega zvoka, ki so ga pastirji uporabljali za klicanje živine ali za zabavo med dolgimi dnevi na planinah in pašnikih. Z zvokom piščali so povezovali svoje skupnosti ali pa preprosto ustvarjali glasbo, ki je odražala njihove preproste, a bogate izkušnje z naravo.
Materiali, ki so jih uporabljali za izdelavo: vrba ali breza (vrbova ali brezova piščal), lubje (lubnatka), trstika ali bambus (trstenke ali panova piščal), živalske kosti (koščena piščal).
Zanje je bilo značilno da so bile narejene “mimogrede” v naravi z žepnim nožem, da so izvabljale kratke in prodorne tone,
Vpis v snovno kulturno dediščino: NE
Najstarejše glasbilo na svetu – Piščal iz Divjih bab
Vir: https://heristate.si/products/pastirska-piscal
