Dolenjske jedi Matevž Pretlačena mešanica kuhanega krompirja in fižola, pogosto zabeljena z maščobo ali ocvirki. Jedli so ga s kislim zeljem ali repo, ob praznikih tudi z mesom. Pravzaprav nasitna kmečka hrana. Ajdovi žganci Jed iz ajdove moke in vode, zabeljena z ocvirki ali postrežena z mlekom, kislim zeljem oziroma obaro. Ni izključno dolenjska, je […]
!! Pomembno !! Izraza narodna noša in kmečka noša nista povsem sopomenska. Kmečka noša je oblačenje dejanskih ljudi določenega kraja, časa, spola, starosti, premoženja in priložnosti. Narodna noša je pogosto poznejši, reprezentativen ali folklorni kostum, ki je nekatere starejše sestavine izbral in poenotil. Dolenjska kmečka noša Oblačenje je bilo zaradi velikega ozemlja in stikov s
NARODNA/KMEČKA NOŠA Read More »
Značilne gorenjske jedi: Sir “trnič”, Jurjeva kapa, dražgoški kruhek, loška smojka, kranjska klobasa, ajdovi krapi, kocovi rateški krapi, blejska kremna rezina, bohinjski mohant, danka ali želodec s kašo, ajdovi in koruzni žganci, tržiška bržola, govnač in gobe z ajdovo kašo. Vir: https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070101/C/301019894/znacilne-gorenjske-jedi
Slovenska narodna noša naj bi bila slavnostno oblačilo najpreprostejših ljudi, ki se je uveljavila pred približno 250-imi leti. Različni etnologi, npr. Knific pravi, da je nastala iz potrebe po izražanju narodne pripadnosti; Baš pravi, da gre za kmečko praznično oblačilo, medtem ko je Marija Makarovič v prejšnjem stoletju zapisala, da gre za nekakšno uniformo za
NARODNA/KMEČKA NOŠA Read More »
DOLENJSKO Dolenjsko narečje je eno najbolj razširjenih, prepoznavnih in melodičnih slovenskih narečij. V ožji Dolenjski sta osrednja dolenjsko narečje in vzhodnodolenjsko podnarečje. Na širšem zgodovinskem območju so še kostelsko narečje, mešani kočevski govori in belokranjski narečji. Za dolenjske govore je značilen poseben razvoj samoglasnikov in naglasov; slušno jih pogosto prepoznamo po širokih samoglasnikih in krajevno različnih
