Dolenjska

Trgatev in delo v zidanici

Trgatev je združila sorodnike in sosede. Grozdje so ročno obrali, ga nosili v brentah, stiskali in mošt shranili v klet. Delo je spremljala skupna malica, petje in druženje. Zidanica ni bila le gospodarsko poslopje, temveč pomemben družabni prostor dolenjskega vinorodnega sveta.

Martinovanje

Okoli 11. novembra so praznovali spremembo mošta v vino. Današnje javne prireditve so novejša oblika, jedro šege pa je povezano z vinogradniškim letom, pokušino novega vina in skupnim obedom.

Košnja, žetev in mlačev

Večja sezonska dela so zahtevala medsebojno pomoč. Kosci so travo kosili z ročnimi kosami, žanjice so žito žele s srpi, nato so snope zvezali, sušili in žito omlatili. Ob zaključku dela so sledili hrana, pesem in včasih ples.

Ličkanje koruze

Zvečer so se sosedje zbrali v hiši ali gospodarskem poslopju, odstranjevali ličje s storžev ter koruzo povezovali za sušenje. To je bilo delo in družabni dogodek hkrati: pripovedovali so zgodbe, peli in se šalili.

Koline

Zimski zakol prašiča je bil gospodarsko opravilo, pri katerem je sodelovala širša družina. Meso so predelali v klobase, krvavice, ocvirke in zalogo za zimo. Za otroško gradivo je primeren poudarek na skupnem delu in varčnem porabljanju vseh delov živali, brez nazornih prizorov zakola.

Vasovanje, svatba in godčevstvo

Fantje so obiskovali dekleta, ob porokah pa so se prepletali cerkveni obred, sprevod, pogostitev, šaljive preizkušnje, pesmi in ples. Natančne podrobnosti so bile krajevno različne.

Bela krajina

Jurjevanje oziroma Zeleni Jurij

Na jurjevo, 23. ali 24. aprila, so vaški fantje vodili v zelenje oziroma brezove veje odetega Zelenega Jurija od hiše do hiše, peli obredne pesmi in voščili rodovitnost, srečo ter novo rast. Različice so se po vaseh razlikovale: v Adlešičih in Vinici je po nekaterih pričevanjih Jurij jezdil belega konja in nosil brezo; drugod se je spopadel z Raboljem, poosebitvijo zime. (Današnji festival Jurjevanje v Črnomlju ni isto kot nekdanji vaški obhod, ampak sodobna folklorna prireditev, ki iz njega črpa ime in simboliko.)

Belokranjsko kolo

Skupinski ples v sklenjenem ali odprtem krogu je posebnost Bele krajine in posledica stoletnih kulturnih stikov z območji južno od Kolpe. Plesalci se držijo za roke ali rame, petje pa je bilo lahko pomembnejše od instrumentalne spremljave. Med znanimi izročili so črnomaljsko kolo, metliško obredje ter igre in plesi ob kresu.

Kresovanje

Ob kresu so kurili ogenj, peli kresne pesmi in plesali. Šega je bila povezana s poletnim sončnim obratom, varovanjem skupnosti in željo po dobri letini. Belokranjsko izročilo pozna posebne kresne pesmi in obhode kresnic.

Pisanice

Za veliko noč so zlasti v Adlešičih in okolici krasili jajca z značilnimi geometrijskimi in rastlinskimi motivi. Najbolj prepoznavna je rdeče-črno-bela barvna kombinacija. Pisanica je bila tudi darilo in znak naklonjenosti.

Predenje, tkanje in skupno delo

Pridelava lanu je zahtevala vrsto opravil: puljenje, sušenje, trenje, česanje, predenje, beljenje in tkanje. Nekatera dela so bila priložnost za skupno delo, pogovor in petje.

Vir: AI