Dolenjska

• diatonična harmonika oziroma frajtonarica – danes najbolj prepoznavna, vendar zgodovinsko razmeroma mlado ljudsko glasbilo,
• violinske oziroma godčevske zasedbe – violina je vodila melodijo, spremljali so jo druga godala ali bas,
• klarinet – razširjen v vaških godčevskih sestavih,
• citre – hišno in ljudsko glasbilo, zlasti v 19. in 20. stoletju,
• ustna harmonika in preprosta doma narejena zvočila,
• lončeni bas se je pojavljal v širšem jugovzhodnem slovenskem prostoru, vendar ga je kot izrazito regionalno znamenitost bolje povezati z Belo krajino.

Bela krajina

• tamburice – danes simbol belokranjske glasbene podobe; v večjih sestavih nastopajo različne velikosti in vloge tamburic,
• gudalo, vugaš ali diplenjak – posebni lončeni bas: glinen lonec je prekrit z napeto opno, skozi katero je vpeta palica; godec z navlaženimi prsti drsi po njej in ustvarja globok ritmični zvok,
• diple oziroma lokalne različice piščali in dud – v starejših virih in obmejnem kulturnem prostoru; pri poimenovanju posameznega muzejskega primerka je nujna kustosova potrditev,
• piščali, rogovi in druga pastirska zvočila iz lesa, lubja ali roževine,
• gosli oziroma violina ter pozneje harmonika,
• petje brez glasbil – pri nekaterih kolih in obrednih pesmih je bilo človeško petje samo glavna glasbena spremljava.

Vir: AI